Superpozicija

Metoda superpozicije pravi, da lahko določimo vrednost napetosti ali toka na določeni točki v vezju tako, da seštejemo prispevke posameznih virov.
Prispevke računamo tako, da vklapljamo posamezne vire (tokovne ali napetostne) pri čemer so ostali viri izklopljeni, kar pomeni, da je napetostni vir kratko sklenjen, tokovni vir pa odpet iz vezja.

Primer

Oglejmo si spodnji primer, kjer je potrebno izračunati tok, ki teče skozi upornik $R_2$.

V primeru imamo torej dva upora in dva vira, tokovnega in napetostnega.
Za reševanje najprej odklopimo tokovnega in ga nadomestimo z odprtimi sponkami.
Ostane nam torej samo napetostni vir in dva zaporedno vezana upornika
Tok skozi upornik R2 dobimo tako, da vrednost napetosti delimo z vsoto obeh uporov. Nadomestna upornost je vsota obeh upornosti, tok pa je skozi oba upor enak, ker so spodaj namesto tokovnega vira odprte sponke.

Tok skozi upornik R2 je enak kvocientu napetosti napetostnega vira in vsote obeh uporov.

$I_{R_2} = \frac{U_g}{R_1 + R_2}$

Pri naših podatkih znese vrednost tega toka $5\:mA \: (\frac{1\:V}{200 \Omega} = 0,005\:A = 5 \: mA)$.
To je torej prispevek prvega (napetostnega) vira in ga označimo z $I_1$.

Sedaj moramo dobiti pa še drug prispevek. Tokrat odklopimo napetostni vir in ostane nam tokovni vir. Napetostni vir zamenjamo s kratkim stikom.

Tok skozi upor $R_2$ lahko izračunamo s pomočjo tokovnega delilnika. Tok skozi $R_2$ je enak

$I_{R_2} = I_g \cdot \frac{R_1}{R_1 + R_2} = 1 A \cdot \frac{100 \Omega}{200 \Omega } = 0,5\: A$

Na koncu samo seštejemo oba prispevka, torej prispevek $5\: mA$ od napetostnega vira in $0,5\: A$ od tokovnega vira. Končna vrednost toka skozi upor $R_2$ je torej $505 \:mA$.