Latinski števniki

Pojasnjuje vam: Inštruktor Matic

UVOD

Latinski števniki se delijo na glavne (numeralia cardinalia), vrstilne (numeralia ordinalia), delilne (numeralia distributiva) in prislovne (adverbia numeralia). Glavni in vrstilni števniki se v latinščini rabijo kot pridevniki. Vrstilne številke sklanjamo kakor pridevnike prve oziroma druge deklinacije, večine glavnih števnikov pa ne sklanjamo.

PREGIBANJE ŠTEVNIKOV

Med glavnimi števniki so sklonljive stotice od vključno dvesto (ducenti) do vključno devetsto (nongenti), sklanjamo pa jih kakor pridevnike prve oziroma druge deklinacije v pluralu (e. g.: ducenti / -ae / -a; ducentorum / -arum / -orum, itd.). Sklonljiv pa je tudi števnik milia, ampak samo v pluralu. Prav tako je milia edini števnik s samostalniško rabo in ga sklanjamo kakor samostalnike tretje ali mešane deklinacije, ki spadajo v prvi razred prve vrste, a seveda v pluralu (t. j.: milia, milium, milibus, milia, milia, milibus).
Med glavnimi števniki pa so sklonljivi še prvi trije števniki ‒ unus (ena), duo (dva) in tres (tri), pri čemer ima vsak svojo sklanjatev. Števnik unus (ena) se sklanja po t. i. pronominalni deklinaciji (unus/una/unum, unius, uni, unum/unam/unum, une/una/unum, uno/una/uno). Nekate oblike števnika duo (dve) so ostanek duala, ostalo se sklanja po posebni deklinaciji (duo/duae/duo, duorum/duarum/duorum, duobus/duabus/duobus, duos/duas/duo, duo/duae/duo, duobus/duabus/duobus). Števnik tres (tri) pa se sklanja kakor pridevniki tretje ali mešane deklinacije dveh končajev v pluralu (tres/tria, trium, tribus, tres/tria, tres/tria, tribus).

RABA ŠTEVNIKOV

Glavne števnike med drugim uporabljamo za izražanje starosti, pri čemer moramo na vprašanje koliko? samostalnik annus (leto) postaviti v akuzativ plurala (annos), razen če je ta oseba stara eno leto, kajti potemtakem samostalnik postavimo v akuzativ singulara (annum).
Vrstilne števnike števnike rabimo na primer za samostalnikom annus (leto) za izražanje časa, na vprašanji kdaj? oziroma katerega leta?. V takem primeru mora biti števnik nujno v ablativu, ker moramo upoštevati ablativus temporis. Rimljani so šteli leta glede na ustanovitev mesta (t. i. sistem ab urbe condita), torej uporabljajo bodisi anno (ab urbe condita) bodisi anno (ante urbe conditam) . Namesto tega sistema lahko uporabljamo tudi post Christum natum (po Kristusu [p. Chr. n.]) ali ante Christum natum (pred Kristusom [a. Chr. n.]). Z vrstilnimi števniki pa poimenujemo tudi ure dneva, pri čemer prav tako velja ablativus temporis (e. g.: Ob četrti uri. → Hora quarta.), z njimi specificiramo določene dele knjig, pri čemer moramo paziti, da je spol števnika odvisen od samostlanika, ki označuje del knjige (e. g.: Četrta knjiga, peto poglavje, deseta stran. → Liber quartus, caput quintum, pagina decima.).

PREGLED ŠTEVNIKOV IN RIMSKIH ŠTEVILK

Sledi tabela z glavnimi in vrstilni števniki. Preden si le-to pogledamo, bi rad pridal nekaj opomb:
(1) v stolpcu z rimskimi številkami je ponekod navedenih več možnosti zapisa rimske števke za neko številko (e. g.: M / CIƆ / Φ). V takih situacijah so opcije vedno nanizane v hierarhičnem redu, bodisi glede na ustreznost uporabe bodisi glede na pogostost uporabe;
(2) bralec bo opazil, da je števnik mille v tabeli ponekod zapisan z enim, ponekod pa z dvema črkama -l-. Dve črki -l- ima kot edninski glavni števnik (mille) in v vseh oblikah vrstilnih števnikov (e. g.: millesimus), en -l- pa ima v vseh množinskih glavnih števnikih (e. g.: duo milia);
(3) pri vrstilnih števniki se za drugi uporablja secundus 3, ko govorimo o več kot dveh predmetih in je naš obravnavani predmet zgolj drugi v množici predmetov (e. g.: Na maratonu sem bil drugi. → In marathone secundus fuit.), in alter, ko govorimo o točno dveh predmetih in je naš obravnavani predmet drugi po vrsti (e. g.: Moji starši imajo dva otroka, jaz sem se rodil drugi. → Parentes meus liberos duos habent, ego alter natus sum.).

števniki

PRIKAZ NA PRIMERIH

► Hanibal je ubil dvesto tisoč (200 000) sovražnikov, več kot petdeset tisoč (50 000) ljudem je vzel svobodo.
Hannibal ducenta milia (C ̅C ̅) hostium necavit, plus quam quinquaginta milibus (L ̅ / IƆƆƆ) hominibus libertatem eripuit.

► Po večerji boš stal, ali prehodil tisoč (1 000) korakov.
Post cenam stabis vel passus mille (M / CIƆ / Φ) meabis.

► Sedem (7) mest tekmuje za rojstni kraj znamenitega Homerja.
Septem (VII) urbes certant de stirpe insignis Homeri.

► Leta petsto sedeminpetdeset (557) po ustanovitvi Mesta sta se Scipion in Hanibal sprehajala in se pogovorarjala o slavnih poveljnikih.
Anno (ab urbe condita) quingentesimo quinquagesimo et septimo (DLVII / IƆLVII) Scipio et Hannibal ambulantes et de imperatoribus claris sermonem habebant.

► V kuriji je bilo tristo (300) senatorjev.
In curia trecenti (CCC) senatores erant.