Pregleden delovni zvezek kot osnova zahtevnejših izračunov
Pri naprednem delu z Excelom ni dovolj, da posamezna formula vrne rezultat. Zvezek mora ostati razumljiv tudi ob novih vrsticah in spremembah vhodov. Zato ločimo podatke, izračune in poročilo ter ohranimo dosleden pomen vsakega stolpca.
Podatki in odvisnosti
Vsaka vrstica naj predstavlja en zapis, na primer postavko naročila, vsak stolpec pa lastnost tega zapisa. Enote sodijo v glave ali oblikovanje, ne kot besedilo med številske vrednosti. Formula poveže rezultat z vhodnimi celicami, zato je pri preverjanju pomembno slediti sklicem, ne samo prikazani številki.
Kopiranje formul
Relativni sklic se pri kopiranju premakne skupaj s formulo. Če sta količina in cena vsake postavke v isti vrstici, kopija množenja v naslednjo vrstico potrebuje tudi vhode naslednje vrstice. Skupni parameter, kot je enotna stopnja, pa mora ostati vezan na isto celico. Razliko podrobneje obravnava poglavje o sklicevanju.
Vzdrževanje zvezka
Prazne ločilne vrstice, združene podatkovne celice in ročno vpisani vmesni seštevki otežijo filtriranje ter povzetke. Jasno označeni vhodi in ločen povzetek zmanjšajo možnost, da bi pri nadaljnjem delu nehote vključili rezultat nazaj med izvorne podatke.
Oglejte si video navodila za uporabo e-tečaja:
Oglejte si video navodila za reševanje podaljšane naloge:
Dodatna razlaga:
V Excelove celice lahko vnašamo podatke na več različnih načinov. Najbolj osnoven in enostaven način je kar z vnosom v samo celico. Podatek vnesemo tako, da kliknemo na željeno celico in začnemo tipkati. Vsa vsebina se bo avtomatsko vnesla v celico na katero smo kliknili.
Naslednja opcija je vnos preko polja za vnos formul oziroma funkcij. To polje se nahaja na vrhu nad mrežo celic in izgleda takole:
Kliknemo v prazen prostor in začnemo vnašati podatke. Na levi se nam tudi izpiše katera celica je trenutno aktivna oziroma v katero celico se podatki vnašajo.
Če želimo popraviti podatke v celici, lahko to storimo na več načinov. Eden je tak, da dvokliknemo na celico in v njej popravimo želene podatke. Druga opcija je pa, da na celico enkrat kliknemo in podatke popravimo v zgornjem polju.
Vnos formul
Excel postane uporaben šele, ko z njim lahko rešujemo določene probleme. Izračunavamo davek,
pregledujemo zaloge, seštevamo vrednosti ... Vse to lahko naredimo s formulami.
Formulo v excel vnesemo tako, da v celico najprej vnesemo enačaj, torej znak '=' (brez narekovajev).
S tem smo Excelu povedali, da v tej celici želimo nekaj izračunati.
Oglejmo si najenostavneši primer:
V tem primeru želimo v stolpcu C izračunati produkt vrednosti iz stolpcev A in B. Da bi to izračunali, moramo najprej v polje C2 vnesti pravo formulo. Klikneno na polje C2 in v polje vnesemo:
=A2*B2Kadar vnašamo formule in kliknemo na neko drugo polje se bo to polje avtomatsko vneslo v formulo. Začetniki pogosto kliknejo drugam, da bi s tem razveljavili vnos, vendar to ne razveljavi vnosa ampak samo vnese novo polje v enačbo. Vnos razveljavimo s pristiskom na tipko ESC.
S pritiskom na tipko enter zaključimo z vnosom formule in rezultat se nam prikaže v celici. Če si želimo ogledati formulo, kliknemo na celici v kateri je formula in si formulo ogledamo v prostorčku za funkcije zgoraj.
Sedaj želimo formulo uporabiti še za vse preostale celice v stolpcih. To naredimo tako,
da se prestavimo v spodnji desni kot celice v kateri je formula, dokler se nam ne prikaže
poln črn križ.
Miškin kazalec mora izgledati takole:

Po tem samo razvlečemo formulo do konca stolpca tako da z miško (pri pritisnjenem kliku)
povlečemo navzdol do konca.
S tem smo izračunali vse želene podatke.
Kako bo izgledala celica D2, če na njej uporabimo preslikovalnik oblik iz celice B2?
Katera bližnjica v Excelu za Windows odpre ustvarjanje tabele iz izbranega območja?




















