navigacija inštrukcije

inštrukcije > latinščina > Deponentniki

Objavljeno: 4.6.2019

Deponentniki

Pojasnjuje vam: Inštruktor Maticinštruktor Matic

UVOD

V latinskem jeziku obstaja precej obširen nabor posebnih glagolov, ki imajo zgolj in samo pasivne oblike, na drugi strani pa − zanimivo − samo aktiven pomen. Take glagole imenujemo verba deponentia, oziroma deponentiki. Če to čudo ponazorim na primeru − glagol loquor 3, loqui, locutus sum je v svoji osnovni (citatni) obliki izpisan v pasivu, torej bi pri rednih glagolih (kakor imenujemo običajne glagole, ki niso deponentiki) pričakovali tudi pasiven pomen. V dotičnem primeru, pa bo prevod aktiven (in samo aktiven!), torej “govorim”.

RAZLAGA

Kljub temu, da ti glagoli zgledajo precej abstraktno, pa gre dejansko za precej »pravilne izjeme« − spreganje je namreč v osnovi slično rednim glagolom, le da aktivne spregatve ignoriramo in upoštevamo zgolj pasivne (pri tem pa ne pozabimo, da je − pendantno − prevod venomer v aktivu). Vse prehodne glagolske entitete so spregane v tabeli spodaj.
Vse zgoraj navedeno v običajni rabi deponentikov drži, a kot je bilo rečeno v opombah 167 in 168, obstaja nekaj manjših izjem. Obstaja namreč pet glagolskih oblik, pri katerih deponentnik svojo oblikovno pasivno naturo za hip odloži in je tako na ravni oblike, kot (tako ali tako že a priori) na ravni prevoda aktiven. To so oblike: particip prezenta aktiva (tvorni deležnik sedanjika), particip futura aktiva (tvorni deležnik prihodnjika), infinitiv futura aktiva (tvorni nedoločnik prihodnjika), gerundij (glagolnik) in supin (namenilnik); poznamo pa tudi eno glagolsko obliko, kjer je stvar ravno obrnjena. Deponentnik svojo pasivno obliko obdrži, a tokrat je tudi njegov prevod pasiven. Ta oblika je particip futura pasiva (trpni deležnik prihodnjika), bolj znana kot gerundiv (deležnik nujnosti).
Nekoliko nenavadno pa se deponentnik obnaša še okoli participa perfekta pasiva (trpni deležnik dovršnega preteklika), le da se tu glagolska oblika prilagodi deponentniku in ne vice versa, kot smo morda bolj vajeni. Particip perfekta pasiva je tako ali tako pasivna oblika, zato tu ni težav. Prevod pa je pri rednih glagolih prav tako pasiven, pri deponentikih pa bo izjemoma aktiven, kar prevedemo bodisi opisno (e. g.: tisti, ki je govoril), bodisi arhaično (e. g. govorivši).

PREGIBANJE DEPONENTNIKOV

dep1
dep2

IZJEME

Preden se lotimo uporabe na primerih, moram opozoriti še na šest deponentikov, ki se vežejo z ablativom in na štiri deponentnike, ki se končujejo na -ior in bi jih zbog tega umestili v četrto konjugacijo, a dejansko spadajo v tretjo.

Deponentniki, ki se vežejo z ablativom so:

  1. fruor 3, frui, fructus sum − uživam (+ abl.),
  2. utor 3, uti, ussus sum − uporabljam (+ abl.),
  3. nitor 3, niti, nixus/nisus sum − prizadevam si (za) (+ abl.),
  4. vescor 3, vesci, × − hranim se (+ abl.),
  5. potior 4, potiri, potitus sum − polastim se (+ abl.),
  6. fungor 3, fungi, functus sum − opravljam (+ abl.);

deponentniki, ki pa na videz zgledajo, kot da spadajo v četrto konjugacijo, a jih dejansko uvrščamo v tretjo, pa so:

  1. gradior 3, gradi, gressus sum − stopam/korakam,
  2. morior 3, mori, mortuus sum − umrem,
  3. patior 3, pati, passus sum − prenašam, (pre)trpim,
  4. orior 3, oriri, ortus sum − nastanem.

PRIKAZ NA PRIMERIH

► Mati, ki je tolažila otroka, je dolgo sedela pri njem.
Mater, quae puerum consolabatur, diu apud eum sedebat.

► Otrok, ki ga je mati potolažila, je zaspal.
Puer, quem mater consolata est, dormivit.

► Mati, nameravajoča potolažiti otroka, bo dolgo sedela ob njem.
Mater, consolatura puerum, diu apud eum sedebit.

► Vojaki, ki morajo biti spodbujeni, so se sprehajali.
Millites hortandi ambulabant.

POLDEPONENTNIKI

Poldeponentniki oziroma semideponentia pa so glagoli, ki jih ne moremo uvrstiti ne med redne glagole, ne med deponentnike, ker imajo značilnost obeh, zato je bila skovana posebna skupina. Vse oblike prezentove osnove so aktive, oblike supinove osnove pa so pasivne, a imajo aktiven pomen.
Ker so pravila spreganja torej slična bodisi rednim glagolom, bodisi deponentnikom, bom tu v citatnih oblikah samo naštel vse poldeponentnike:

  1. audeo 2, audere, ausus sum − upam si, drznem si,
  2. gaudeo 2, gaudere, gavisus sum − veselim se,
  3. soleo 2, solere, solitus sum − navado imam,
  4. fido 3, fidere, fisus sum − zaupam,
  5. confido 3, confidere, confisus sum − zaupam,
  6. diffido 3, diffidere, diffisus sum − ne zaupam.

Poleg tega pa poznamo tudi en primer tako imenovanega obrnjenega poldeponentnika. To je glagol revertor, ki pa dejansko sledi zrcalno obrnjenim pravilom klasičnih poldeponentikov. Tako so njegove oblike, tvorjene iz prezentove osnove pasive, z aktivnim pomenom, njegove oblike, tvorjene iz supinove osnove pa so aktivne: revertor 3, reverti, reverti − vrnem se.

► Veselimo se torej, mlada nam je duša.
Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus.

Preberite še:

Potrebujete dodatne informacije? Pomagajo vam lahko inštruktorji latinščine.

latinščina

Določite lokacijo

Določite termin

Dodatni filtri

Počisti

OŠ/SŠ

Študenti in ostali

Poišči mojo
lokacijo

Na domu

Online

Jutri

Jutri popoldne

Pojutrišnjem

Pojutrišnjem popoldne

Ta teden

Ta teden popoldne

V naslednjih treh dneh

V naslednjih treh dneh popoldne

Kadarkoli

Cena

Spol

Starost

Fakulteta

Razvrsti po:

Počisti filtre

Razvrsti po:

priporočamo
opravljene ure
razpoložljivost
reference
odzivnost
oddaljenost
cena
starost
nalagam inštruktorje

Stopimo v stik



Inštruktor meseca

Inštruktorica Natalija

inštruktor meseca

12 prejetih referenc

zvezda mesecazvezda mesecazvezda mesecazvezda mesecazvezda meseca

Lokacije

interaktiven zemljevid inštruktorjev
Poiščite mi inštruktorja

Inštruktorja poiščemo namesto vas

Da bi bil postopek iskanja vašega inštruktorja čim bolj učinkovit, vas prosimo za nekaj podatkov.

Zapri okno